Izmera sveta
Kehlmannu tudi v Izemri sveta uspe tisto, kar tako veliko avtorjem spodleti: oris dveh različnih karakterjev do te mere, da dobiš občutek, da ju osebno poznaš. Tokrat se loti matematika Gaussa in raziskovalca Humboldta. Sodobnika, ki sta živela v času, ko se je zdelo, da za znanost ni ovir, sta si popolnoma nasprotna, a hkrati tako zelo blizu. Zanimiv je način, kako ju Kehlmann na koncu knjige približa, skoraj spoji v eno osebo, velik duh.
Kehlmann je vsekakor zelo zanimiv avtor, predvsem me navdušuje žlahten humor in pa znanstvena podlaga. K berljivosti pa veliko pripomore tudi odličen, sočen prevod Amalije Maček.
april 24th, 2008 at 12:42 popldne
Odlično, z več humorja kot “Kaminski”. Res uživam ob branju. Svaka čast Kehlmannu.