Golica
Vstati ob petih zjutraj mi nikoli ni prav zares dišalo (pošteni ljudje takrat pridejo domov, ne pa da bi vstajali, a ne?). A če se odpravljaš na izlet, ni nobena ura prezgodnja. Ker je do Jesenic (še vedno) kar daleč, smo se morali iz Celja odpraviti dovolj zgodaj, da bi na vrh prišli ob neki razumni uri in ga ne bi naskakovali po največji vročini.
Pot se začne v vasi nad Jesenicami, na Planini pod Golico. Izbrali smo krajšo, a strmejšo varianto, ki gre najprej nekaj metrov po cesti, nato pa zavije na dobro shojeno pot po gozdu. Svet se zložno vzpenja in nekaj pred Kočo na Golici, ki jo dosežemo po dobri uri in nekaj, nas pozdravijo prve narcise.
Po nekaj minutah smo pri koči, kjer je kljub relativno zgodnji uri, že kar nekaj ljudi. Sonce je (še) prijetno toplo, razgled terase pred kočo pa veličasten. Opazujemo, kako oblaki pokrivajo in se odmikajo z vrha Triglava.
Ko smo se malo spočili, smo krenili naprej proti vrhu, do koder je že cca. 200 m višinske razlike oz. pol ure hoje. Ko dosežemo greben, se odpre čudovit razgled na pokrajino pod nami. Slovenska stran izgleda takole,
avstrijska (Dravska dolina) pa takole:
Do travnatega vrha (1836 m) je samo še nekaj korakov.
Tu se vidi, zakaj se ji reče Golica. Nad kočo le še tu in tam naletiš na kako drevo. Kljub temu je Golica zelo lepa in se ne čudim, da je Avsenik tu iskal navdih. To vedo tudi trume planincev, ki so kmalu začeli masovno prihajati na vrh, tako da se nam je (v naši nečimrnosti) že kar za malo zdelo, predvsem (tudi) zato, ker jih je vsaj četrtina bila obuta v navadne športne copate brez profila in oblečena v kavbojke. Brez nahrbtnika, brez vode, brez… in zelo, zelo glasni! Nek tip, ki je bil predhodnica večje skupine starejših občanov, je s seboj nosil kar harmoniko in jo med sopihanjem veselo raztegoval.
Nič nimam proti temu, celo vesel sem, da ljudje obiskujejo gore. Ampak ljudje božji, a se ne gre v naravo zato, da jo občuduješ in najdeš malo (prepotrebnega) miru, ki je tako zmuzljiv v mestu? Zakaj mora vsa gora vedeti, da ravno TI prihajaš gor? In čemu je treba na ves glas po mobitelu razlagati, da si ravno prišel gor, da je lepo in noro, da si sicer malo utrujen, da je borovničevec pri koči svinjsko drag, da o toplem piru sploh ne govorim in kaj pa ti delaš? Ne me jebat… V prihodnje si bom izbiral manj popularne vrhove, te bolj obiskane pa bom naskakoval med tednom…
