Krvavica
Ker je bilo zunaj tako lepo, danes nisem prav posebno dolgo zdržal v pisarni. Kam? Domov preobleč in naprej na Krvavico, 900 in nekaj metrov visok hribček nad Taborom pri Vranskem. Pa ne po tisti poti skozi Okno, temveč mimo Zajčeve koče.
Med vožnjo sem naglas prepeval, kljub temu, da nimam niti p od posluha. Vožnja je tako hitreje minila, in iz vasi Loke sem nadaljeval še nekaj časa po makadamu, potem pa si oprtal rukzak in stopil v gozd. Ker je bila pot v senci in vse okoli poledenelo, sem najprej preklinjal, ker sem doma pustil rokavice in trak za ušesa, a ko sem skozi krošnje ugledal sončne stene Krvavice, sem takoj pozabil na mraz.
Krvavica
Pot je vodila mimo Zajčeve koče, ki bi z lahkoto bila kulisa kakšnim filmarjem, ki bi tukaj želeli posneti kakšno pravljico. Idila, ki pa jo je kmalu za kočo pokvaril napis na drevesu.
opozorilo
Ok, od tega je že dva meseca, sem si mislil, a sem se kakšnih 20 korakov naprej pošteno prestrašil, ko je začelo lomastiti po hosti. In ponovno sem preklinjal. V tisti sekundi se nisem in nisem mogel spomniti, kaj vedno znova ponavljajo na Discovery-ju oz. National Geo. Se je treba narediti večjega od medveda, je treba leči na tla in se delati mrtvega, začeti kričati, splezati na drevo… Takšne bedarije so se mi klatile po glavi, ko so izmed dreves poblisnile bele riti tropa srn. Huh, mi je odleglo in z lahkim korakom sem preskočil potoček.
prečkal sem vsaj 10 takih potočkov
Iz hoste sem nato prišel na gozdno cesto, potem pa po nekaj metrih zavil na strmejša pobočja Krvavice, ki pa so se že kopala v soncu. Že po nekaj korakih sem slekel jakno in se med drevesi za par trenutkov nastavil soncu.
skupaj smo se sončili
Pot se je nato v ključih kar precej strmo vzepnjala in po 15ih minutah sem dosegel eno izmed “krvavečih” sten, po katerih je Krvavica tudi dobila ime in kmalu tudi vrh.
krvaveča stena
vrh
Na vrhu sem potem užival v razgledu in se mastil s suhimi jabolki. Na dlani sem imel Črni vrh oz. Čemšeniško planino, v daljavi pa skoraj cele Kamniško - Savinjske alpe s prelepo Ojstrico na levi in mogočno Raduho na desni.
Kamniško - Savinjske alpe
Ko sem se peljal nazaj proti Celju, sem razmišljal, kako malo je pravzaprav potrebno, da je človek kontenten.
december 8th, 2008 at 9:04 popldne
No, po naslovu sem bila prepričana da gre za krvavico za pojest
december 8th, 2008 at 9:22 popldne
Krvavica je fenomenalna… Komaj čakam, da grem spet na Čemšeniško planino in naprej na Krvavico. Okolica Zajčeve koče je pa resnično pravljična.
Je mogoče kdo plezal na steni Krvavice?
december 8th, 2008 at 11:17 popldne
Če res nimaš posluha, potem prepevaj v gozdu in sigurno vsi medvedi pobegnejo.
december 9th, 2008 at 8:35 dopoldne
@Eva: sorry
@Tina: Tudi Čemšeniška je lepa, ja… Srečal pa nisem nikogar, razen omenjenih srn
@Kuris: ja, ali pa zamenjajo moje fušanje za ljubavni klic… potem sem pa res najebal
december 9th, 2008 at 4:00 popldne
Zavidam, da se kar na en ponedeljek potepaš tam okoli!
Meni je najlepši dostop iz Loke skozi okno- potem pa zaokrožim pot mimo Gunove gčave na Čemšeniško, Presedle in nazaj do avta. Za ene dobre tri ure.Spomladi vse diši po čemažu….
Čau
december 10th, 2008 at 8:44 dopoldne
@zvajga: Doslej sem vedno hodil skozi Okno, zato sem zdaj probal še s te strani.
Hvala za namig krožne ture, sliši se fino, preverim ob prvi priliki.
Sicer so pa taki ponedeljki bolj izjema kot pravilo. Imam pa to srečo, da lahko iz pisarne pobegnem malo prej in lahko popoldne nadoknadim
december 10th, 2008 at 12:19 popldne
Luškana tura. Sicer pa je medved zdaj tu pri nas talni gost. Giblje se v radiu 30 km. Čudi me, da še ne spi zimskospanje
december 10th, 2008 at 12:20 popldne
talni=stalni
december 15th, 2008 at 1:20 popldne
A z Veroniko se nista nič srečala?
Nisi počakal do teme - najbrž je zato nisi slišal jokati tam gori…
december 15th, 2008 at 6:56 popldne
Veronika je umrla na toliko različnih krajih, da bi moral imeti res srečo, da bi jo srečal na Krvavici
Ta dan je najbrž jokala kje drugje 
Sem pa bil zadnjič v Desiniču, njenem rojstnem kraju… Luštna zagorska vasica. Sproti pa mimo gradu tabor in na kosilo v Bežanec, protokolarni objekt, kjer strežejo odlično in smešno poceni hrano. No ja, druga zgodba…
december 16th, 2008 at 8:57 dopoldne
Desinič, Bežanec… pa sem mislila, da poznam naše kraje.Lahko prosim napišeš kako se tja pride!Hvala
december 16th, 2008 at 9:04 dopoldne
@zvajga: to je na Hrvaškem, tik za mejo. Do Desiniča in Tabora, ravno tako do Bežanca prideš najlaže čez mejni prehod v Rogatcu, potem pa slediš cesti… oz. Celje - Rogaška Slatina - Rogatec - Hum na Sutli - Pregrada - Valentinovo - Bežanec… Sicer pa gugl vrne kar nekaj zadetkov na vsa tri iskanja