Zakaj je rokomet drugorazreden šport
Če živiš v Celju, kjer je rokomet šport številka ena, se sigurno vsaj enkrat v življenju znajdeš na tekmi kluba iz mesta ob Savinji. Pri meni se je zgodba začela še v času Jugoslavije, ko me je oče večkrat peljal na tekme druge jugoslovanske lige (se mi zdi!?), a sem sam kljub temu vedno raje igral nogomet. Ne pravim, da mi rokomet takrat ni bil všeč, a sem se raje podil po velikem travniku, kot po betonskem rokometnem igrišču. Ko sem odrasel, sem začel spremljati lokalni klub, čisto tako, zaradi splošne razgledanosti in se znašel tudi na par tekmah v Golovcu. Pravzaprav smo nato začeli na rokomet hoditi vse pogosteje, tudi na tekme državnega prvenstva, ne samo na Ligo prvakov. Nikoli kot navijač, vedno kot gledalec, a veselja ob zmagi seveda nisem nikoli skrival.
Rokomet je dinamičen šport in tudi v družini imamo mladega rokometaša, ki ga je do zdaj športna pot vodila iz celjskega kluba v klub Dola pri Hrastniku. Kljub temu, da sem z njim celo otroštvo driblal fuzbalsko žogo.
Format igre je user friendly, saj tekme ne trajajo predolgo, ni dolgih prekinitev in tako nikoli ne postane zares dolgčas. Ampak…
Danes rokometa ne maram več oz. mi ni tako všeč, kot mi je bil nekoč. Obstaja kar nekaj razlogov in o njih sem razmišljal po tekmi proti velenjskemu Gorenju v sredo, ki sem si jo (po dolgem času) ogledal z tastom in M. Kaj me pri rokometu moti?!
1) Sodniki imajo preveč pooblastil in lahko s svojimi odločitvami bolj kot v kateremkoli drugem športu vplivajo na rezultat. Ker pravila niso čisto jasno določena oz. so precej ohlapna in dopuščajo široko interpretacijo ter uporabo, je rokomet postal sprdačina. Tako ohlapna pravila tudi ne dopuščajo neke katarze, saj le jasno določena pravila omogočajo popolno očiščenje navijača, ki si pravzaprav na terenu želi trdne okvirje, ki mu v vsakdanjem lajfu manjkajo.
2) Rokometna Liga prvakov favorizira finančno močnejše klube iz npr. Nemčije in Španije, tako da manjši klubi pravzaprav nimajo možnosti za dosego odmevnih rezultatov. Termini tekem niso jasno določeni, saj je nemškim in španskim klubom bolj pomembno domače prvenstvo kot Liga prvakov. Tako se nekatere tekme z nemškimi nasprotniki igrajo ob sredah, četrtkih, medtem ko je uradni termin ostalih sodelujočih sobota.
3) Totalno nezanimiv način točkovanja in tekmovanja. Sistem, ko se v nadaljnje tekmovanje prenesejo točke iz osnovne skupine, je nekorekten in skrajno nezanimiv in ekipa, ki v nadaljnje tekmovanje s sabo ne prinese točk, pravzaprav nima možnosti za napredovanje in posledično so tekme manj zanimive in tudi neregularne. Za zgled bi si morali vzeti točkovanje in sistem igranja Lige prvakov v nogometu.
4) Rokomet mi je skrajno nezanimiv šport tudi zaradi tega, ker ni svetovni šport. Igra se ga v Evropi in praktično nikjer več (Egipt in Tunizija nista dovolj, da bi rekel, da se rokomet igra tudi v Afriki!). Medtem ko je npr. fuzbal postal jezik, ki se govori povsod. Bil sem v veliko državah, kjer se z domačini nismo znali sporazumevati, a ko je od nekod prišla žoga, smo vsi govorili isti jezik: fuzbal. Pa to zdaj ni reklama za nogomet, a kaj češ, na čisto zadnjem, skritem kotičku sveta otroci še vedno vedo, kdo je npr. (antipatični) Zahovič. Pravkar mi je kapnilo, da je pravzaprav rokomet precej ruralen šport, saj se ga niti ne igra po večjih mestih (razen zelo redkih izjem).
5) Zadnji, a ne najmanj pomembni, so navijači. Kretene srečaš povsod, a človeku se ob obisku rokometne tekme zdi, kot da so vsi skoncentrirani v tisti dvorani. Florijani, navijaška skupina CPL, ki navijajo da navijajo (ja, res, ničkolikokrat sem jih slišal prepevati navijamo, navijamoooo in si mislil, »a dejte ga srat, a res?«) in navijajo za laško pivo ter se ob obisku Barcelone na ves glas derejo ole, ole, ole, Cel’e… in še mnogo drugih kretenizmov. In ko potem sodnika pač dosodita, kakor dosodita, saj jima to omogočajo pravila, se jima taisti faking Florijani derejo cigani, cigani (s poudarkom na i…). Ko seveda naš igralec odtrga roko nasprotniku, sta sodnika spet cigana, saj sta dosodila neviden prekršek. Rad imam glasno navijanje in rad imam »moško« navijanje, a to mora biti korektno in domiselno.
Dokler odgovorni ne dorečejo pravil in uredijo sodniška pooblastila ter dokler se ne zamenja sistem točkovanja, rokometa ne bom več gledal (razen ko bom dokumentiral nečakove tekme). In o tem, kako so igralci CPL v sredo »tekali« po terenu, kot zadnje mone, sploh ne bom govoril. Kot da je za denar, ki ga dobijo dovolj, da se prikažejo na parketu. Ko jih jebe…
CPL : Gorišnica (7.11.2004)
marec 6th, 2009 at 11:34 dopoldne
Včasih sem bil kar velik fan CPL. Se spomnem, da sem za polfinalno tekmo v takratnem Golovcu šel čakat v vrsto ob dveh ponoči. To, kar sedaj kažejo igralci je blamaža ( z izjemo večnega Edija )in bi se vsak klub moral vprašati ali želi igralca s takšnim odnosom. Ampak riba smrdi pri glavi, tako, da…
marec 6th, 2009 at 11:39 dopoldne
Dobro, to je klubska problematika in ni problem športa kot takega, čeprav je res, da tudi (ne)odnos igralcev veliko pripomore k obratu stran od rokometa… Zanimivo je, da je Tiselj po vseh teh porazih še vedno trener… Wtf?!
marec 6th, 2009 at 11:58 dopoldne
Res je zanimivo, da mednarodni šefi ne sprevidijo, da je s temi nedorečenimi pravili vse skupaj že kopico let res brezveze.
Na pogled je lahko meni zanimiva tudi vaška nogometna ali košarkarska tekma, pri rokometu pa se zlahka zgodi, da lahko zehaš tudi, če gre za nevemkakšna prvenstva.
marec 6th, 2009 at 6:26 popldne
Hecno je, da ko bereš intervjuje vsi že kar nekaj let govorijo kako je treba urediti zadevo s sojenjem, kako imajo preveč vpliva,kako je treba temu narediti konec… Ampak, a so kdaj dejansko sploh poskušali? Kdo bo toliko pogumen, da bo na novo napisal nekatera pravila?
marec 8th, 2009 at 9:11 dopoldne
Morda se sliši malce hecno, a bi po moje tu bilo zanimivo uvesti osebne napake. Tako bi odpadli smešni rumeni kartoni ob taktičnih dotikih, in zgolj 9m ob zverinskih favlih. Itak mora ekipa v obrambi rotirati postavitev in imeti menjave.
Podvarianta je podobna malemu nogometu, ko se strelja penal po določenem številu prekrškov.
Zakaj ne bi streli izven 9ke šteli za 2?
Zakaj se ne bi ustavljal čas, ko žoga zapusti teren. Ni treba, da je 2×30, lahko je tudi 2×25 in ustavljanje časa, kar prepreči podrejen položaj, ko je treba sodnika spomniti, da se ustavi čas.
Čas bi zadnji dve minuti tekme ustavljal tudi po prejetem golu - spet košarkarski izum.
Izvajanje gola s centra bi ukinil, ker je to itak smešno, ko sodniki ustavijo večino hitrejših ackij. Če dobiš gol in si sposoben takoj za kontro, pa bodi za to nagrajen.
Dolžine napada zaenkrat še ne bi časovno omejil, čeprav bi ob vidiku štetja faulov, to bilo nekoliko bolj fair.
marec 8th, 2009 at 10:26 popldne
Tudi zame je rokomet dolgočasen…sn pač ljubitelj “fuzbala” pa naj si gre za domačo ligo,ligo prvakov ali pa samo popoldanski brc s prijatli na najbližnjem “placu”:))
marec 10th, 2009 at 12:27 dopoldne
He he, mogoče pa na EHF berejo tale blog:
http://www.rtvslo.si/sport/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=3&c_id=43531