Bohor
Čez praznike sem piknikoval, nabiral koprive, montiral karnise po stanovanju in prvič obiskal Bohor. Pešpot iz vasi Jablance je luštna, nezahtevna in razgibana, tako da pohodniku ni dolgčas. Baje je najlepša pot na Bohor tista mimo slapov, tako da se bom na Bohor zagotovo še podal. Ker sva bila pri planinskem domu relativno hitro, sva jo mahnila kar naprej do Javornika, najvišje točke Bohorja. Pot od koče se zlagoma dviguje in je bolj sprehod kot kakšno hribolazenje, v 45 minutah pa narediš 100 m višinske razlike. Tik pod vrhom so obsežna “polja” čemaža in na trenutke sem se počutil kot Dorothy, le da je bila moja pot tlakovana zeleno. Na vrhu pa čudovita jasa / travnik in hipoma sem se odločil, da bo to en prvih izletov v troje. S tem da takrat z avtom do doma, potem pa s piknik dekico počasi do Javornika. Nazajgrede sem šel čez Koprivnik, a je vrh prilično nezanimiv, saj je skoraj čisto nerazgleden, razen tistega majhnega okna med krošnjami skozi katerega kuka Donačka gora. Na koči sok, potem pa nazaj do avtomobila, do katerega sva prišla ravno, ko je začelo (spet) deževati.
maj 7th, 2009 at 12:00 popldne
in kdaj postanete trije?
maj 7th, 2009 at 1:24 popldne
A elektrarn pa nisi widu?
maj 8th, 2009 at 7:24 dopoldne
M&M: začetek junija… že odštevam
geman: ne, nisem, razen ko sem se mimo njih peljal… je pa res, da me jebe dioptrija + cvetni prah
maj 8th, 2009 at 8:50 dopoldne
ooja, to je pa že za odštevat.
maj 8th, 2009 at 9:09 dopoldne
M&M: to je iz prve roke, a?
maj 8th, 2009 at 10:02 dopoldne
hahaha, ja no, lahko bi se reklo tudi tako. le da sem jaz že zdaaaavnaj pozabila kako zgleda to odštevanje.
maj 11th, 2009 at 3:21 popldne
Ooo, pa si le šel na Bohor! Drugič res sprobaj še slapove; je res lepo.
Še par dni, pa bom tudi jaz šla. Juhu!