Hermit

…na prvi pogled nimata nič skupnega, saj ju geografsko, vsebinsko ter kulturno razdvaja skoraj pol sveta. A samo na prvi pogled. Oba je namreč zaznamovala vojna, ki je tudi ozadje pripovedi in rdeča nit knjig, ki sem ju pred kratkim prebral. Prav tako imata oba nekakšen tragikomičen stil pisanja, njuni junaki so takšni, da se zlahka potopiš v njih in si jih naslikaš pred očmi in ko ju začneš enkrat brati, ju ne moreš več odložiti.

Prva je Vonnegutova Armageddon In Retrospect, ki mi jo je Niko prinesel kot darilo iz Amerike in je zbirka do sedaj neobjavljenih kratkih pripovedi. Vse se dogajajo v vojnem času, največkrat med drugo svetovno vojno. Značilen Vonnegutov humor / cinizem tudi tokrat zadene bolj kot tisoč novic s kriznih žarišč. Človek se ob prebiranju zlahka zamisli o strahotah vojne in posledicah, ki jih pusti na ljudeh.

Druga knjiga, mnogo obsežnejša, ki pa sem jo prebral celo v krajšem času kot Vonneguta, je Tisoč Veličastnih Sonc. Enostavno je ni mogoče dati iz rok, ko jo enkrat začneš brati. Preplet usod dveh žensk, ki odraščata v Afganistanu od sovjetske okupacije, do talibskega režima in “osvoboditve”. Pretresljiva zgodba, toplo priporočam!

This entry was posted on Sreda, avgust 5th, 2009 at 11:13 dopoldne and is filed under knjige. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.