Hermit

Tokrat sem se v Kamniško-Savinsjke alpe odpravil s čisto drugega konca kot ponavadi. Zaradi bližine je izhodiščna točka vedno bila Logarska dolina, tokrat pa sva se z Nikotom odpeljala do Jezerskega, točneje Ravenske Kočne, in jo od tam mahnila proti Kranjski koči na Ledinah.

Od spodnje postaje tovorne žičnice se pot zložno vzpenja skozi gozdiček, ki pa se kmalu spremeni v rušje, med katerim pot potem vijuga do melišča, kjer pred vstopom v zavarovani del poti prečiš snežni jezik. Ob pogovoru je bila pot kratkočasna, za plezalni del pa se odločiva za Slovensko smer in ne za Žrelo, od koder sva slišala padajoče kamenje, čeladi pa sva pametno pustila v avtomobilu. Ni nama bilo žal, saj je izbrana pot precej razgibana in se je v pravo veselje vzpenjati po klinih ob pomoči jeklenic.

melišče pred vstopom v zavarovani del poti

ob zajlah

stairway to heaven

Ko sva izstopila iz varovanega dela, se Slovenski poti pridruži tista iz Žrela, ki sva si ga ogledala z vrha in že kovala načrte za naslednji izlet, hehe…

Niko nad Žrelom pod Skuto

Kmalu sva prišla do koče, a se nisva ustavljala. Za kočo se je odprl čudovit razgled na Babo in skominalo naju je, da bi spremenila načrt.

hm...

Vseeno sva nadaljevala proti Ledinskemu vrhu in prišla v čudovit gorski svet pod ostenjem Rink in Skute. Ogromno melišče, sneg in popoln mir so dodajali pridih brezčasnosti  že tako evforičnim občutkom. To je tisto, zaradi česar se tako rad vračam v hribe, občutje popolne pomirjenosti, brezčasnosti in prvinske sreče. Korak gre potem kar sam od sebe, tudi miselni tok in počasi sva prišla na Jezersko sedlo.

pod Skuto

proti Jezerskemu sedlu (na levi Ledinski vrh)

Na sedlu sva potem obrnila proti cilju, vmes pa ponovno tehtala ali bi se povzpela še na avstrijski Storžek. Ker nama s slovenske strani ni bilo za poskušati in iskati tisto trojkico, ki bi jo bilo treba preplezati, do avstrijske varovane poti, pa se nama po tehtnem premisleku ni dalo spuščati. Zato sva jo že tretjič tisti dan mahnila naprej proti Ledinskemu vrhu.

Storžek

klasičen pogled na Ledinski vrh

Na vrhu ni veliko prostora, a pretirane gužve v torek niti ni bilo. Sendvič, sončenje, uživanje v razledu. Občudovala sva Mrzlo goro, Rinke, Skuto, Kočno in si ogledovala Babo, ki jo bom zagotovo kmalu obiskal. Kranjska koča na Ledinah je odlično izhodišče za izlete v K-S alpah…

Niko na vrhu

Velika (Koroška) Baba

Nazajgrede sva se ustavila na koči, kjer sva si privoščila ogromno porcijo jote, do avtomobila pa sva prišla po Lovski poti. Še enkrat več zapis zaključujem s frazo: odličen izlet!

This entry was posted on Sreda, september 2nd, 2009 at 9:44 dopoldne and is filed under hribovje. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.