Lisca in Lovrenc
Lepa nedelja je botrovala odločitvi, da pobaševa tamalo v culo in se odpravimo na sprehod po Lisci in sosednjem Lovrencu. Pred Tončkovim domom smo se nastavljali jutranjemu soncu in ob čaju uživali v tišini, govorili so le zadovoljni pogledi. Večkrat je pogled ušel tudi v dolino, kjer se je kot izvrstna podlaga brezčasnosti, počasi valila rjava Sava.
počasna, rjava Sava
Počasi smo jo mahnili proti Lovrencu in ko smo prvič od blizu ugledali idilično cerkvico na vrhu, smo hkrati pogledovali tudi za hrbet, saj je znak ob poti opozarjal na možno presenečenje…
kje?!
Okoli cerkvice je fantastičen travnik, na katerem je rastišče Cluzijevega svišča. Po potki smo jo mahnili do cerkvice in imeli srečo, da smo si jo lahko ogledali tudi od znotraj, saj se je ravno obetala maša.
Sv. Lovrenc
Na klopici ob cerkvi smo se še malce martinčkali, ker je tamala postajala lačna in posledično nemirna, jo je Maja še podojila, potem pa smo jo mahnili nazaj. Lahkoten sprehod je idealen izlet za družinice z majhnim otrokom, saj ni niti kondicijsko niti časovno zahteven. Komaj čakam, da bomo lahko našo bejbo dali v kengurujčka, potem bodo takšni izleti še enostavnejši.
