Kranjska reber
O Kranjski rebri (najvišji vrh Kašne planine) in poti nanjo je na internetu po lanskoletnem vetrolomu tako malo informacij, da sem se odločil, da moram preveriti, kako in kaj. Za vse, ki ste zaradi naslova priromali na tole stran, naj zapišem, da pot s prelaza Črnivec obstaja, je na novo markirana in trasirana. Poteka v tretjinah. Spodnji del je speljan po pobočju, ki ga je lani popolnoma opustošil orkanski veter. Pot posledično ni najlepša, nudi razgled na Menino planino, je pa po svoje zanimiva, saj je “gozd” štorov nema priča divjanja narave. Ta del izgleda kot po atomski vojni. A čez nekaj let bo najbrž vse po starem, saj površino ekstenzivno pogozdujejo.
katastrofalne posledice vetroloma
malo višje so že zasajena nova drevesa
Drugi del poti vodi skozi gozd in predstavljam si, da je tako izgledala cela pot pred ujmo. Tu je orientacijsko pot malce zahtevnejša, saj na nekem delu zmanjka markacij, zato se je bolj treba opreti na orientacijski čut, ki se mu reče “naravnost za nosom”. Vmes se med krošnjami odpre veličasten razgled na Kamniško - Savinjke alpe, hkrati pa je to tudi odlična priložnost, da se človek malce nadiha.
Zadnja tretjina poti pa poteka po golem vršnem grebenu, planini, kjer se poleti pasejo kravice. Idilična jezerca / napajališča ob poti dajejo izletu pridih pravljičnosti.
idilično jezerce
Takšna jezerca so strateško razporejena po celi planini in kravice najbrž tukaj zelo uživajo.
Eden od razlogov zakaj sem se odločil obiskati Kašno planino je tudi njena lokacija, saj njena umeščenost v prostor nudi odlične razglede na sosednje hribe in gore. Z vrha lahko tako na eni strani opazuješ domala celoten masiv KS alp, na drugi strani sta sosednja Veliki Rogatec in Lepenatka, pa Menina in Velika planina.
Ojstrica in Planjava
Lepenatka in Veliki Rogatec
Raduha
Žal se na vrhu nisva mogla zadržati prav dolgo, saj je pihal tako močan veter, da sva se mu s Haubijem komaj postavljala po robu. Zavetje sva našla za skalo tik pod vrhom, kjer sva pomalicala in si na prenosnem gorilniku skuhala kavico. Sklenila sva, da se mimo Barone peči spustiva do lovske oz. pastirske koče na kašni planini. Po travniku, deset minut z vrha. Čudovita koča je umaknjena z vrha nudila malce miru pred vetrom.
pastirska koča na Kašni planini
Do prelaza Črnivec sva se nato vrnila po isti poti, saj na zemljevidu nisva našla kakšne krožne variante.
Kranjska reber s svojimi 1435 metri ne predstavlja resnega izziva izkušenim gornikom oz. planincem, je pa s svojo lepoto in položajem več kot primeren cilj za izlet cele družine.
