Hermit

V petek, ko v dolini še ni bilo z od zime, se mi je zahotelo malo snega, zato sva se z Nikotom odpravila na Strelovec. Razmere so bile ravno pravšnje, snega med gležnji in koleni. Začela sva pod Icmanikovo planino in jo malo po markirani poti, bolj pa kar počez, urezala proti vrhu. Pot namreč še ni bila uhojena, na vrhu pa sva bila po treh tednih prva obiskovalca, sodeč po vpisni knjigi. Sestopala sva tudi bolj na pamet, mimo Movznika, pod stenami Ut proti Puklovcu, od tam pa naprej proti Koči na Klemenči jami. V zeleni Logarski dolini sva bila po dobrih petih urah hoje, polna vtisov in pozitivne energije. Zakon!

prvi koraki

čez ograjo Icmanikove planine

bajtica na Icmanikovi planini

Tukaj bi z lahkoto kdaj spil kako kavico. Zadaj Raduha.

Ko pot ni uhojena, pridejo markacije še kako prav.

skozi gozd

malo počez...

v Avstriji je nizka oblačnost

proti vrhu

Niko na vrhu Strelovca

Raduha

Ute, Krofička, Škarje, Lučke Babe, Planjava

metanje pogleda v dalj

Ojstrica s Klemenče jame

This entry was posted on Ponedeljek, december 14th, 2009 at 11:07 dopoldne and is filed under hribovje. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.