8 mesecev
Počasi dojemava, da sva starša in imamo se čudovito. Obhajajo me neopisljivi občutki, ko gledam tamalo kako raste, kako je vsak dan kaj novega, kako se vedno bolj odziva na naju in okolico. Strašansko sem vesel, da nama ni v breme, da se imamo radi, da uživa v nahrbtniku in se pogovarja z drevesi, ko sopihamo mimo njih. Rada je zunaj, rada posluša Bad religion, s svojima dvema zobkoma grize karkoli ji pride pod roke. Roke, še posebej tisti mali prstki, so totalna fascinacija. In ko jo vprašaš kako velika je, ju dvigne visoko nad glavo, kot da bi vedela…

februar 5th, 2010 at 9:55 dopoldne
naajs
ja ja, vedo tele male piškotke, kaj jim govorimo. zato jim je treba govorit same lepe stvari
februar 5th, 2010 at 11:34 dopoldne
včasih se mi res zdi, da me razume