Potočka zijalka
Oni dan smo se odpravili pod Olševo do Potočke zijalke. Že nekaj let sem poslušal prijatelja, ki je navdušen nad ledenimi kapniki, ki se v jami naredijo vsako zimo.
Do izhodišča smo se pripeljali s terencem in ga pustili nedaleč od cerkve Sv. Duha.
Za izhodišče smo izbrali kmetijo Rogar in takoj nad njo zakoračili v deviški sneg. Neizmerno rad hodim po zasneženem gozdu, pomirja me, za razliko od tiste žlavse v mestu.
Ko ni snega traja pot do zijalke cca. 45 minut. Tokrat smo do smerokaza za jamo hodili dobro uro, saj se je bilo treba za vsak korak dobro potruditi in ga pametno odmeriti.
Takoj na vhodu v jamo so nas pričakali ogromni kapniki, vendar so globlje v jami lepši, popolnoma prozorni. Konstantno kapljanje ustvarja neverjetno zvočno podlago tej na pogled nenaravni kulisi, saj so nekateri kapniki, ki rastje s tal večji od dveh metrov. Kot da si na nekem drugem planetu.
Priporočam vsakomur in glede na vreme se še ne mudi…








februar 10th, 2010 at 9:37 dopoldne
jes! ko sneg končno pobere, ko se vsaj malo otopli, pade jama
februar 10th, 2010 at 10:19 dopoldne
kot kaže, bo sneg še kar nekaj časa krojil tvoj izlet do zijalke… sicer pa, ko boš enkrat pri jami, je zgolj še ura do vrha Olševe… nezahtevna pot, se pa splača… lepo…
februar 10th, 2010 at 10:59 dopoldne
ura hoda najbrž?!
no, sicer pa, če bom enega od malih ciljev letošnjega leta uresničila, bom zopet začela hodit tudi po hribih in se ene ure ne bi smela ustrašit
februar 10th, 2010 at 11:02 dopoldne
sej je taka razgibana pot, sploh ne boš vedela, da si utrujena
Če bom jaz zmogel s Hano na hrbtu, boš pa ja ti sama tudi
februar 10th, 2010 at 11:25 dopoldne
hehe, pri meni je samo lenoba tista, ki dela probleme