Na gradu in Kunigundi
Tudi nas je sončno vreme zadnjih par dni spravil ven na potep. V nedeljo je bil naš cilj Stari grad (nad Celjem), saj sva ugotovila, da na gajskem hribu nisva bila že več kot dve leti. Novost (vsaj za naju) je vstopnina. Ne bom bentil čez takšno odločitev, saj ima svoje pluse in minuse. Pripomnil bi le, da bi lahko, če so se odgovorni že odločili za vstopnino, na gradu postavili vsaj kaj na ogled. Tako v nedeljo nismo imeli gor početi prav ničesar. Friderikov stolp je zaprt, ker ga obnavljajo oz. gradijo stopnice in sodeč po videnem, se bo zdaj v stolp vstopilo nekje na sredini.
Friderikov stolp
Prav tako ni nikjer nobenega viteškega oklepa ali kakega drugega razstavnega eksponata zgodovinske vrednosti, vsaj vitrine, kjer bi si lahko ogledali kakšne stvari povezane s celjskimi grofi. Saj ni treba, da so originali, naj bo le nekaj na ogled. Resda je razgled z obzidja na mesto fantastičen, a to še ne odtehta (sicer minimalne) vstopnine. V razmislek odgovornim, če bo tole po kakem naključju koga doseglo…
Celje v nedeljskem jutru
Kar me je bolj zanimalo, je bilo na levi strani. Oziral sem se namreč proti Šmohorju z Maličem in Gozdniku ter Kotečniku. Oziral in obljubljal, da prihajam. Takoj ko… hm… kmalu.
Šmohor levo, Gozdnik desno
Ko smo se naužili razgledov, smo šli unovčit kupon za kavico. Prvič, od dveh € vstopnine, je en € kupon z kavico in drugič, tudi novost za naju, na gradu je končno kavarnica. Lepo urejena bo najbrž zaživela šele poleti. Opazila sva že otroška igrala, leseni Friderikov stolp ter terasico. Pravzaprav komaj čakam, saj je bila kava res dobra.
Slutnja pomladi nas je zmotivirala tudi danes, tokrat pa smo šli na Kunigudno oz. Goro oz. Šentjungert. Tamala noro uživa v rukzaku in je celo pot do vrha “prepevala” in pozdravljala drevesa.
mahnili smo jo po cesti
Na vrhu smo se okrepčali, midva z vodo, tamala pa z jogurtom. Vse iz nahrbtnika seveda.
malica
Tudi na Kunigundi sva bila presenečena, ko sva ugotovila, da so člani PD Galicija zgradili novo kočo ob planinskem domu. Lani (lani?) je stara namreč zgorela, nova pa izgleda zelo zelo lepa.
nova koča
Škoda, ker je planinski dom odprt samo ob nedeljah, saj smo srečali veliko pohodnikov za katere sem prepričan, da bi na vrhu spili vsaj skodelico čaja, če že ne kaj drugega.
Komaj čakamo naslednje dni, ko naj bi ponovno sijal sonček.
marec 6th, 2010 at 6:45 popldne
Živjo!
Hvala za lep prispevek in sliko Friderikovega stolpa. Kmalu se bo vstopalo in izstopalo po prvotno začrtanem vhodu v stolp. Vhod spodaj (klet) je bil pa prebit mislim, da kasneje. Se pa strinjam, da je da nimajo kaj pokazati gori na gradu. Ko je bil na grad še prost vstop sem pogosto zahajal gor na oddih in sprostitev. Lani po uvedbi vstopnine, pa mi je minilo. Upam, da bodo grad zdaj obnovili skoraj v celoti. Vsaj spodobilo bi se in na njem postavili stalno zbirko. Lep pozdrav
marec 23rd, 2010 at 10:50 popldne
Živjo!
Zelo sem vesela, da sem šla po sledi vašega komentarja in našla ta lep spletni dnevnik. Toliko pozitivne energije veje iz besedila, pa tudi zdrave kritičnosti!
Celjski grad, Celjska koča, Gora - vse to poznam in rada se vedno znova vračam v te kraje. Tudi jaz navijam za to, da bi grad čim bolje uredili in predstavili zgodovinsko dediščino.
Vsem trem v mladi družinici želim čim več sončnih dni, sicer pa se mi kar zdi, da znate biti drug drugemu taki posebni topli sončki.