Rimske Toplice
Čeprav so Rimske Toplice od Celja oddaljene 20 minut vožnje z avtomobilom, se večkrat radi odpeljemo do obnovljenega Sofijinega dvora, kjer parkiramo, od tam pa po Ruski poti na sprehod. Nekaj več kot kilometer dolga pot (v eno smer) je fino zatočišče za ljudi, ki si želijo nemotenega sprehoda v napol-naravi. Park (oz. sprehajalna pot) v Rimskih mi je še posebej všeč, saj je ravno prav zanemarjena (a ne umazana!), da ima tisto patino starega, da dobiš fling in si lahko živo predstavljaš, kako so se tu nekoč sprehajali pacienti, aristokrati od daleč in blizu. Ob poti raste nepregledno število rož, tako da je sprehod še posebej zanimiv za mojo Majo. Nekaj slik za lažjo predstavo…
tevje
penuša
jetrnik
kalužnica
In še mnoge druge, npr. ogromno je pljučnika, grahorja, detelje itd.
Ne maram angleško urejenih vrtov, kjer je vsaka travica postrižena do milimetra natančno… Tako kot malce umazana mesta (npr. Beograd, Sofija, Bukarešta, Skopje…), so mi bolj všeč malo manj negovani parki…
z listjem tlakovana potka
na njej so nekoč najbrž sedele pomembne riti
Nazajgrede pa odlična kavica v Sofijine dvoru. Izlet za 5+!
april 25th, 2010 at 8:43 popldne
Ravno včeraj sem gledala Pipija in Melikijada, ki sta razpravljala o tem, da se po travnikih ne hodi, sploh pa ne po kalužnicah, pa nisem vedela točno kakšne cvetke so to. Sedaj vem, hvala;)
In absolutno se strinjam, da narava ne sme biti precivilizirana.
maj 3rd, 2010 at 7:00 popldne
Pipi in Melkijad. Ravno oni dan sva se s tastom pogovarjala in me je prosil, če mu lahko zapečem “tista dva pujsa, Pipija in Melhiorja”, hehe…
Po kalužnicah pa tudi sam ne bi priporočal hoje, saj rastejo na zamočvirjenem terenu…
maj 5th, 2010 at 5:06 popldne
Bravo za ta biserček o sprehajalni poti v Rimskih Toplicah! Pred leti sva jo s kolegico odkrili po naključju in malo pokritizirali. Vračava pa se tja vsako leto vsaj dvakrat. In veva, zakaj. Ker je ravno taka, kakršna mora biti - s pridihom starih časov.
maj 12th, 2010 at 6:52 popldne
V nekdanjem zdravilišču je delala moja mama, zato se večkrat ustavimo tam. Mi zaradi narave, mama zaradi spominov. Še vedno ne more verjeti, kako je vse propadlo.