Deževniki in polži
Ko sem bil še osnovnošolec, sem na deževen dan na poti od doma do šole pobral vse deževnike, ki so se zvijali na asfaltu in jih vrgel v travo.
Danes je bil tak dan, ko sem se spominjal na tiste osnovnošolske dneve, le da sem tokrat med podhodom na Jenkovi in železniško postajo Lava reševal polže. Kakšnim petnajstim sem pomagal prečkati asfaltno prevleko in si domišljal da si najbrž mislijo, da potujejo s svetlobno hitrostjo ali pa vsaj z warp 9.
Za (vsaj) tri je bilo prepozno. Treba je spoštovati vsakogar, ki si hišo nosi s seboj. RIP.
