Znova na Raduhi
Snidenja s prijateljema na Grohotu so vedno vesela, zato sem tolikokrat tam. Pa tudi Raduha mi je prirasla k srcu. Tokrat sva jo z Gemanom naskočila po zavarovani poti, nazaj pa čez Durce. Nekaj jezikov snega, ki težijo proti dolini, nama ni povzročalo preglavic, tako da sva lahko mirno uživala v razgibani poti in razgledih. Kako prijetno je pozdravljati znane gore, tudi tiste na drugi strani Slovenije. Presunilo me je tudi bogastvo cvetočih rož, sploh tistih, ki so v dolini že pred meseci odcvetele…
Na Grohotu pa klasični žlinkrofi, golaž, kavica, se pravi kulinarično razvajanje in ležanje na klopci pred kočo. To je bil en tistih dni, ki se jih z nasmehom na obrazu spominjaš celo življenje.
kam zdaj?
predzadnje zajle...
Mala Raduha
tale samo čaka, da se z Durc skotali do Grohota
ps. vse fotke by G-Man
